18. Spet drugi so seme, vsejano med trnje. To so tisti, ki besedo poslušajo,
19. toda posvetne skrbi, zapeljivost bogastva in druga poželenja se prikradejo vanje in jim zadušijo besedo, tako da ostanejo brez sadu.
20. V dobro zemljo vsejano seme so tisti, ki besedo poslušajo, se je oklenejo in obrodijo: eni trideseterno, drugi šestdeseterno in spet drugi stoterno.«
21. In rekel jim je: »Mar zato prinesejo svetilko, da jo postavijo pod mernik ali pod posteljo? Mar ne zato, da jo denejo na podstavek?
22. Nič ni namreč skrito, razen zato, da bi se razodelo, in nič ni skrivno, razen zato, da bi prišlo na dan.
23. Če ima kdo ušesa za poslušanje, naj posluša!«
24. Dalje jim je rekel: »Pazíte, kaj poslušate! Po meri, s katero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo.
25. Kdor namreč ima, se mu bo dalo in kdor nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima.«
26. Dalje je rekel: »Z božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.
27. Naj spi ali bedi, ponoči in podnevi, seme klije in raste, da sam ne vé kako.
28. Zemlja sama od sebe poraja bilko, nato klas in končno žito v klasu.
29. Ko sad dozori, hitro prime za srp, kajti čas žetve je tu.«
30. Rekel je še: »Čému naj primerjamo božje kraljestvo ali s kakšno priliko naj ga ponazorimo?