15. Nekega dne je Jezus sedèl pri mizi v njegovi hiši. Veliko cestninarjev in grešnikov je sedelo z njim in z njegovimi učenci; bilo jih je namreč veliko, ki so hodili za njim.
16. Ko je nekaj pismoukov, prežetih s farizejsko miselnostjo, videlo, da jé s cestninarji in grešniki, so rekli njegovim učencem: »Kako to, da jé s cestninarji in grešniki?«
17. Jezus je to slišal in jim rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, temveč bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«
18. Ko so se Janezovi učenci in farizeji postili, so prišli nekateri k Jezusu in ga vprašali: »Zakaj se Janezovi učenci in somišljeniki farizejev postijo, tvoji učenci pa ne?«
19. Jezus jim odgovori: »Ali se morejo svatje postiti, ko je ženin pri njih? Dokler je ženin med njimi, se ne morejo postiti.
20. Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tisti dan, se bodo postili.
21. Nihče ne prišije krpe iz neudelanega blaga na staro obleko, sicer nov našiv stari obleki še kaj odtrga in nastane še večja luknja.
22. In nihče ne vliva novega vina v stare mehove, sicer vino mehove razžene in je z mehovi vred uničeno. Zato: novo vino v nove mehove!«
23. Primerilo se je, da je šel v soboto skozi žitna polja, in njegovi učenci so spotoma začeli smukati klasje.
24. Farizeji so mu dejali: »Vidiš, kaj delajo v soboto. To ni dovoljeno!«
25. Odgovori jim: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je zašel v stisko in postal lačen sam in tisti, ki so bili z njim?
26. Kako je šel ob času vélikega duhovnika Abjatárja v božjo hišo in jedel daritveni kruh, katerega smejo jesti samo duhovniki, in ga dal tudi tistim, ki so bili z njim?«
27. Nato jim je rekel: »Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.