1. Ko je minila sobota, so Marija Magdalena, Marija, Jakobova mati, in Salóma kupile dišav, da bi ga šle mazilit.
2. Prvi dan v tednu so šle navsezgodaj, ko je sonce vzšlo, h grobu.
3. Govorile so med seboj: »Kdo nam bo odvalil kamen z vhoda v grob?«
4. Ko so se pa ozrle tja, so videle, da je kamen odvaljen; bil je namreč zelo velik.
5. Stopile so v grob in zagledale mladeniča, ki je sedèl na desni strani, ogrnjen z belo haljo, in so se zelo prestrašile.
6. On pa jim reče: »Ne bojte se! Jezusa iščete, Nazaréčana, križanega. Vstal je. Ni ga tukaj. Poglejte kraj, kamor so ga bili položili.
7. Toda pojdite in povejte njegovim učencem in Petru: ‘Pred vami pojde v Galilejo; tam ga boste videli, kakor vam je rekel.’«
8. Stopile so ven in zbežale od groba. Trepetale so in bile vse iz sebe. Nikomur niso nič povedale, ker so se bale.
9. Ko je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je bil izgnal sedem hudih duhov.
10. Šla je in to sporočila tistim, ki so bili prej z njim in so žalovali ter jokali.
11. Ko so slišali, da živi in da ga je ona videla, niso verjeli.
12. Nato se je v drugi podobi prikazal dvema izmed njih med potjo, ko sta šla na deželo.
13. Tudi ta dva sta odšla in to sporočila drugim, pa tudi njima niso verjeli.
14. Nazadnje se je prikazal enajsterim, ko so bili pri mizi. Grajal je njihovo nevero in trdosrčnost, ker niso verjeli tistim, ki so ga videli po vstajenju.