34. Reče jim: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite!«
35. In šel je malo naprej, se vrgel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega.
36. Govoril je: »Aba! Oče, vse ti je mogoče! Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!«
37. Nato se vrne in vidi, da spijo. Petru reče: »Simon, spiš? Nisi mogel eno uro ostati buden?
38. Čujte in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer pripravljen, a telo je slabotno.«
39. Spet je odšel in molil z istimi besedami.
40. Ko se je vrnil, je spet videl, da spijo. Zelo se jim je dremalo in niso vedeli, kaj bi mu odgovorili.
41. Še tretjič pride in jim reče: »Še vedno spite in počivate? Dosti je! Ura je prišla. Zdaj izročajo Sina človekovega v roke grešnikom.
42. Vstanite, pojdimo! Glejte, moj izdajalec je že blizu.«
43. In takoj, ko je še govoril, se je pojavil Juda, eden izmed dvanajsterih, in z njim množica z meči in koli, ki so jo poslali véliki duhovniki in starešine.
44. Izdajalec jim je dal znamenje, češ: »Kogar bom poljubil, tisti je. Primite ga in ga previdno odpeljite.«
45. Ko je prišel, je takoj stopil k njemu in rekel: »Učitelj!« in ga je poljubil.
46. Oni pa so stegnili roke po njem in ga prijeli.
47. Eden izmed zraven stoječih je izdrl meč, mahnil po služabniku vélikega duhovnika in mu odsekal uho.