19. Ko se je zvečerilo, so odšli iz mesta.
20. Ko so šli navsezgodaj mimo tiste smokve, so opazili, da se je posušila do korenin.
21. Peter se spomni in mu reče: »Učitelj, poglej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.«
22. In Jezus jim reče: »Imejte vero v Boga!
23. Resnično vam povem: kdor reče tej gori: ‘Vzdigni se in se vrzi v morje’ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo res zgodilo.
24. Zato vam pravim: za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, pa se vam bo spolnilo.
25. In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš oče, ki je v nebesih, odpusti vaše pregreške.