16. in ni pustil, da bi kdo kaj nesel skozi tempelj.
17. Učil je in jim rekel: »Ali ni pisano ‘Moja hiša naj bo hiša molitve za vse narode,’vi ste pa iz nje naredili jamo razbojnikov!«
18. Ko so to slišali véliki duhovniki in pismouki, so iskali priložnost, da bi ga pogubili. Bali pa so se ga, ker se je vse ljudstvo čudilo njegovemu nauku.
19. Ko se je zvečerilo, so odšli iz mesta.
20. Ko so šli navsezgodaj mimo tiste smokve, so opazili, da se je posušila do korenin.
21. Peter se spomni in mu reče: »Učitelj, poglej, smokva, ki si jo preklel, se je posušila.«
22. In Jezus jim reče: »Imejte vero v Boga!