2. Pristopili so farizeji, in da bi ga skušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?«
3. On pa jim je rekel: »Kaj vam je naročil Mojzes?«
4. Odgovorili so: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odsloviti.«
5. Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved,
6. na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo.
7. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil ženi
8. in oba bosta eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo.
9. Kar je torej Bog združil, naj človek ne ločuje!«
10. Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem.
11. Rekel jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo;
12. in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«
13. Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih odganjali.
14. Ko je Jezus to opazil, je bil nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in jim ne branite, kajti takšnim je namenjeno božje kraljestvo.
15. Resnično vam povem: kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pojde vanj.«
16. In jemal jih je v naročje, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.
17. Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, pred njim pokleknil in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«
18. Jezus mu je odvrnil: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen Boga!
19. Zapovedi poznaš: ‘Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!’«
20. Odgovoril mu je: »Učitelj, vse to spolnjujem že od mladosti.«
21. Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hôdi za menoj!«