16. In jemal jih je v naročje, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.
17. Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, pred njim pokleknil in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«
18. Jezus mu je odvrnil: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen Boga!
19. Zapovedi poznaš: ‘Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!’«
20. Odgovoril mu je: »Učitelj, vse to spolnjujem že od mladosti.«
21. Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hôdi za menoj!«
22. Te besede so ga potrle in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
23. Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težkó bodo prišli bogati v božje kraljestvo!«
24. Učenci so strmeli nad njegovimi besedami. Jezus pa vnovič spregovori: »Otroci, kako težkó je priti v božje kraljestvo!
25. Laže gre kamela skozi šivankino uho kakor bogatin v božje kraljestvo.«
26. Ti so se pa še kar naprej čudili in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?«
27. Jezus jih pogleda in reče: »Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«
28. Tedaj je Peter posegel v besedo in rekel: »Poglej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.«
29. Jezus je rekel: »Resnično vam povem: nikogar ni, ki bi zaradi mene in evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive
30. in ne bi zdaj, na tem svetu, četudi sredi preganjanja, dobil stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv; na drugem pa večno življenje.