11. Rekel jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo;
12. in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«
13. Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih odganjali.
14. Ko je Jezus to opazil, je bil nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in jim ne branite, kajti takšnim je namenjeno božje kraljestvo.
15. Resnično vam povem: kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pojde vanj.«
16. In jemal jih je v naročje, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.
17. Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, pred njim pokleknil in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«
18. Jezus mu je odvrnil: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen Boga!
19. Zapovedi poznaš: ‘Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!’«
20. Odgovoril mu je: »Učitelj, vse to spolnjujem že od mladosti.«
21. Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hôdi za menoj!«
22. Te besede so ga potrle in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.
23. Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težkó bodo prišli bogati v božje kraljestvo!«
24. Učenci so strmeli nad njegovimi besedami. Jezus pa vnovič spregovori: »Otroci, kako težkó je priti v božje kraljestvo!
25. Laže gre kamela skozi šivankino uho kakor bogatin v božje kraljestvo.«
26. Ti so se pa še kar naprej čudili in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?«