1. Jezus se je vrnil od Jórdana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi,
2. hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so minili, je bil lačen.
3. Tedaj mu je hudič rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.«
4. Jezus mu je odvrnil: »Pisano je: ‘Človek naj ne živi samo od kruha.’«
5. Nato ga je povedel visoko, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta
6. in mu rekel: »Tebi bom dal njihovo slavo in vso oblast nad njimi, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem.
7. Če se torej pred menoj pokloniš, bo vsa tvoja.«
8. Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: ‘Gospoda, svojega Boga, môli in samo njemu služi.’«
9. Potem ga je odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, skoči od tukaj dol;
10. zapisano je namreč: ‘Svojim angelom bo v tvoje dobro zapovedal, da te obvarujejo,’
11. in: ‘Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.’«
12. Jezus pa mu je dejal: »Rečeno je: ‘Ne skušaj Gospoda, svojega Boga.’«
13. Ko je hudič poskusil z vsemu skušnjavami, se je za nekaj časa umaknil od njega.
14. Jezus se je v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici.
15. Učil je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili.
16. Prišel je v Nazaret, kjer je doraščal. V soboto je šel v shodnico, kakor je bil navajen. Vstal je, da bi bral.
17. Podali so mu zvitek preroka Izaija; odvil ga je in našel mesto, kjer je bilo zapisano:
18. »Gospodov duh je nad menoj, kajti Gospod me je mazilil. Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da jetnikom prinesem oproščenje in slepim vid, da zatirane pustim na svobodo
19. in napovem leto Gospodovega usmiljenja.«
20. Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj.
21. Začel jim je govoriti: »Danes se je izpolnila beseda Svetega pisma, ki ste jo slišali.«