1. V petnajstem letu vladanja cesarja Tibêrija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj v Judeji in Heród četrtni oblastnik v Galileji, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik v Ituréji in Trahonítidi ter Lizánija četrtni oblastnik v Abiléni;
2. ko sta bila velika duhovnika Hana in Kajfa, je Bog govoril Janezu, Zaharíjevemu sinu, v puščavi.
3. Prehodil je vso jórdansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja za odpuščanje grehov,
4. kakor je pisano v knjigi preroka Izaija: »Glas vpijočega v puščavi: Pripravite pot Gospodu, zravnajte mu steze!
5. Vsaka dolina naj se napolni, vsaka gora in hrib pa zniža. Kar je krivo, naj bo ravno, kar razkopano, gladka pot
6. in vse človeštvo bo videlo božje zveličanje.«
7. Množicam, ki so prihajale k njemu, da bi jih krstil, je torej govoril: »Gadja zalega! Kdo vam je zagotovil, da ubežite prihodnji sodbi?
8. Obrodite vendar vreden sad spreobrnjenja! Niti na misel naj vam ne pride, da bi si govorili: ‘Abrahama imamo za očeta,’ kajti povem vam, da more Bog iz teh kamnov Abrahamu obuditi otroke.
9. Sekira je že nastavljena drevesom na korenino. Drevo, ki ne rodi dobrega sadu, posekajo in vržejo v ogenj.«
10. Množice pa so ga spraševale: »Kaj naj torej storimo?«