1. Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati:
2. »V nekem mestu je bil sodnik, ki se ni bal Boga in se ni menil za ljudi.
3. V tistem mestu je živela tudi vdova, ki je prihajala k njemu in ga prosila: ‘Pomagaj mi do pravice proti mojemu nasprotniku.’
4. Vendar dolgo ni hotel, potem pa si je rekel: ‘Čeprav se ne bojim Boga in se ne menim za ljudi,
5. bom tej vdovi, ker mi ne dá miru, le pomagal do pravice, da me ne bo kar naprej hodila nadlegovat.’«
6. In Gospod je nadaljeval: »Poslušajte, kaj pravi krivični sodnik!
7. Pa Bog ne bo pomagal do pravice svojim izvoljenim, ki noč in dan vpijejo k njemu, in bo z uslišanjem odlašal?
8. Povem vam: hitro jim bo pomagal do pravice. Vendar, kadar bo prišel Sin človekov, ali bo našel vero na zemlji?«
9. Nekaterim, ki so bili prepričani, da so pravični, in so zaničevali druge, je povedal to priliko:
10. »Dva človeka sta šla v tempelj molit: eden je bil farizej, drugi pa cestninar.
11. Farizej se je postavil spredaj in pri sebi molil takóle: ‘Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: grabežljivci, krivičniki, prešuštniki ali tudi kakor ta cestninar.
12. Postim se dvakrat na teden in desetino dajem od vsega, kar dobim.’
13. Cestninar pa je stal daleč proč in še oči ni upal povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: ‘Bog, bodi milostljiv meni grešniku!’
14. Povem vam: ta je šel opravičen domov, oni pa ne; kajti vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.«