17. Ko je to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa množica pa se je veselila vseh čudovitih reči, ki jih je delal.
18. Tedaj je rekel: »Čému je podobno božje kraljestvo in čému naj ga primerjam?
19. Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga človek vzame in vseje na svojem vrtu. Zraste in se razvije v drevo in ptice izpod neba gnezdijo na njegovih vejah.«
20. Spet je rekel: »Čému naj primerjam božje kraljestvo?
21. Podobno je kvasu, ki ga žena vzame in zamesi v tri merice moke, dokler se vse ne prekvasi.«
22. Na poti v Jeruzalem je šel skozi mesta in vasi ter učil.
23. Tedaj ga je nekdo vprašal: »Gospod, ali jih je malo, ki se bodo zveličali?« On pa jim je rekel:
24. »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli.
25. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ‘Gospod, odpri nam!’ Pa vam bo odgovoril: ‘Ne vem, odkod ste.’
26. Tedaj mu boste začeli dopovedovati: ‘S teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,’
27. toda rekel vam bo: ‘Ne vem, odkod ste. Proč od mene vsi, ki ste delali krivice.’
28. Tam bosta jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven.
29. Prišli pa bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v božjem kraljestvu.
30. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in prvi, ki bodo zadnji.«
31. Tisto uro je pristopilo nekaj farizejev in mu reklo: »Umakni se in pojdi od tod, kajti Heród te hoče umoriti.«