20. Starši so odgovorili: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep;
21. kako da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.«
22. To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bodo vsakega, ki ga bo priznal za Kristusa, izključili iz shodnice.
23. Zato so njegovi starši rekli: »Dovolj je star, njega vprašajte.«
24. Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.«
25. On pa je odgovoril: »Če je grešnik, ne vem. Vem samo to, da sem bil slep in da zdaj vidim.«
26. Vprašali so ga: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?«
27. Odgovoril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Zakaj hočete slišati še enkrat? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?«
28. Tedaj so ga ozmerjali in mu rekli: »Ti si njegov učenec, mi smo pa Mojzesovi učenci.
29. Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne vemo, odkod je.«
30. Mož jim je segel v besedo in rekel: »To je pa res čudno, da ne veste, odkod je, ko pa je meni odprl oči.
31. Vemo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in spolnjuje njegovo voljo, tega usliši.
32. Še nikoli se ni slišalo, da bi kdo od rojstva slepemu odprl oči.
33. Če ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.«
34. Odgovorili so mu: »Ves si rojen v grehih, pa nas boš učil?« In pahnili so ga ven.
35. Jezus je slišal, da so ga pahnili ven. Ko ga je srečal, mu je rekel: »Veruješ v Sina človekovega?«
36. Oni je odgovoril: »Kdo je to, Gospod, da bi veroval vanj?«
37. Jezus mu je rekel: »Vidiš ga; ta, ki govori s teboj, ta je.«