20. Starši so odgovorili: »Veva, da je to najin sin in da se je rodil slep;
21. kako da zdaj vidi, pa ne veva, in kdo mu je odprl oči, ne veva. Njega vprašajte. Dovolj je star. Sam naj govori o sebi.«
22. To so rekli njegovi starši, ker so se bali Judov; Judje so namreč že sklenili, da bodo vsakega, ki ga bo priznal za Kristusa, izključili iz shodnice.
23. Zato so njegovi starši rekli: »Dovolj je star, njega vprašajte.«
24. Tedaj so farizeji drugič poklicali človeka, ki je bil prej slep, in mu rekli: »Daj čast Bogu! Mi vemo, da je ta človek grešnik.«
25. On pa je odgovoril: »Če je grešnik, ne vem. Vem samo to, da sem bil slep in da zdaj vidim.«
26. Vprašali so ga: »Kaj ti je storil? Kako ti je odprl oči?«
27. Odgovoril jim je: »Povedal sem vam že, pa niste poslušali. Zakaj hočete slišati še enkrat? Bi mar tudi vi radi postali njegovi učenci?«
28. Tedaj so ga ozmerjali in mu rekli: »Ti si njegov učenec, mi smo pa Mojzesovi učenci.
29. Mi vemo, da je Mojzesu govoril Bog; o tem pa ne vemo, odkod je.«
30. Mož jim je segel v besedo in rekel: »To je pa res čudno, da ne veste, odkod je, ko pa je meni odprl oči.
31. Vemo, da Bog grešnikov ne usliši. Kdor pa Boga časti in spolnjuje njegovo voljo, tega usliši.