3. Pismouki in farizeji na lepem pripeljejo ženo, ki so jo zasačili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo in
4. mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju.
5. Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?«
6. To pa so rekli, ker so ga skušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh.
7. Ko pa ga niso nehali spraševati, se je zravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.«
8. Nato se je spet sklonil in pisal po tleh.
9. Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje, tako da je ostal Jezus sam in žena pred njim.
10. Jezus se je zravnal in jo vprašal: »Kje so, žena? Te ni nobeden obsodil?«
11. Rekla je: »Nobeden, Gospod.« In Jezus ji je rekel: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«
12. Spet jim je Jezus spregovoril:»Jaz sem luč sveta.Kdor hodi za menoj,ne bo taval v temi,temveč bo imel luč življenja.«
13. Farizeji so mu tedaj rekli: »Ti pričuješ sam o sebi. Tvoje pričevanje ni veljavno.«
14. Jezus jim je odgovoril:»Tudi če pričujem sam o sebi,je moje pričevanje veljavno,ker vem, odkod sem prišel in kam grem.Vi pa ne veste,odkod prihajam in kam grem.
15. Vi sodite po človeško.Jaz ne sodim nikogar.
16. Če pa že sodim, je moja sodba prava,ker nisem sam,temveč sva jaz in Oče, ki me je poslal.
17. Tudi v vaši postavi je zapisano,da je pričevanje dveh ljudi veljavno.
18. Jaz pričujem o sebiin Oče, ki me je poslal,pričuje o meni.«
19. Tedaj so ga vprašali: »Kje je tvoj Oče?« Jezus jim je odgovoril:»Ne poznate ne mene ne mojega Očeta.Če bi poznali mene,bi poznali tudi mojega Očeta.«