14. Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so rekli: »To je zares prerok, ki mora priti na svet.«
15. Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga po sili postaviti za kralja, se je sam spet umaknil na goro.
16. Ko se je zvečerilo, so šli njegovi učenci dol k jezeru.
17. Vkrcali so se v čoln in se peljali na drugo stran jezera, proti Kafarnáumu. Bila je že tema, vendar Jezus še ni prišel k njim.
18. Jezero je bilo razburkano, ker je pihal hud veter.
19. Ko so imeli za seboj kakih petindvajset do trideset tečajev vožnje, so zagledali Jezusa, kako hodi po jezeru in se bliža čolnu. Ustrašili so se,
20. on pa jih je ogovoril: »Jaz sem. Ne bojte se!«
21. Hoteli so ga vzeti v čoln, pa so bili že pri obrežju, kamor so pluli.
22. Naslednji dan je množica, ki je ostala na drugi strani jezera, spoznala, da je bil tam en sam čoln in da Jezus ni stopil s svojimi učenci vred v čoln, temveč da so učenci odveslali sami.
23. Iz Tibêrije so pripluli še drugi čolni v bližino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh.
24. Ko je množica videla, da tam ni Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne in odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa.
25. Ko so ga našli na drugem bregu, so ga vprašali: »Učitelj, kdaj si prišel sèm?«
26. Jezus jim je odgovoril:»Resnično resnično vam povem:ne iščete me zato,ker ste videli znamenja,ampak ker ste jedli kruh in se nasitili.
27. Ne delajte za jed, ki mine,temveč za jed, ki ostane za večno življenjein vam jo bo dal Sin človekov;tega je namreč potrdil Oče, Bog.«
28. Tedaj so ga vprašali: »Kaj naj storimo, da bomo delali božja dela?«