40. Ko so Samarijani prišli k njemu, so ga prosili, naj bi ostal pri njih; in ostal je tam dva dni.
41. Tedaj jih je zaradi njegove besede še veliko več začelo verovati.
42. Ženi pa so rekli: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja. Sami smo ga namreč slišali in vemo, da je on zares zveličar sveta.«
43. Po teh dveh dneh je šel od tam proti Galileji.
44. Jezus je sicer sam rekel, da prerok ne uživa časti v domačem kraju.
45. Ko je prišel v Galilejo, so ga Galilejci sprejeli, ker so videli vse, kar je ob prazniku storil v Jeruzalemu; tudi sami so bili namreč za praznik tam.
46. Prišel je torej spet v galilejsko Kano, kjer je bil spremenil vodo v vino. V Kafarnáumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina.
47. Ko je zvedel, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride in mu ozdravi sina, ki že umira.
48. Jezus mu je rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete.«
49. Uradnik mu reče: »Gospod, stopi dol, preden moj otrok umrje.«
50. Jezus mu odvrne: »Pojdi, tvoj sin živi.« Mož je verjel besedi, ki mu jo je rekel Jezus in odšel.
51. Že med potjo pa so mu prišli naproti njegovi služabniki in sporočili: »Tvoj sin živi.«
52. Vprašal jih je, katero uro mu je odleglo. Rekli so mu: »Včeraj ob sedmih ga je mrzlica pustila.«
53. Oče je spoznal, da se je to zgodilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« Veroval je sam in vsi njegovi domači.
54. To pa je bilo že drugo znamenje, ki ga je storil Jezus, odkar je iz Judeje prišel v Galilejo.