19. Žena mu odvrne: »Gospod, vidim, da si prerok.
20. Naši očetje so molili na tej gori, vi pa pravite, da je v Jeruzalemu kraj, kjer je treba moliti.«
21. Jezus ji pravi:»Veruj mi, žena, da pride ura,ko ne bodo molili Očeta ne na tej gori ne v Jeruzalemu.
22. Vi molite, česar ne poznate,mi pa molimo, kar poznamo,kajti zveličanje pride od Judov.
23. Pride pa ura in je že zdaj,ko bodo pravi častilci molili Očetav duhu in resnici.Prav takih molilcev si namreč želi Oče.
24. Bog je duh,in kateri ga molijo,ga morajo moliti v duhu in resnici.«
25. Žena mu odvrne: »Vem, da pride Mesija, ki se imenuje Kristus. Ko pride, nam bo vse oznanil.«
26. Jezus ji odgovori: »Jaz sem; jaz, ki govorim s teboj.«
27. Medtem so prišli njegovi učenci in se čudili, da je govoril z žensko, vendar ga nobeden ni vprašal: »Kaj bi rad od nje?« ali »Zakaj govoriš z njo?«
28. Tedaj je žena odložila vrč, odhitela v mesto in pripovedovala ljudem:
29. »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Kristus?«
30. Odšli so iz mesta in se napotili k njemu.
31. Medtem so ga učenci silili in govorili: »Učitelj, jej!«
32. Rekel jim je: »Jaz uživam hrano, ki je vi ne poznate.«
33. Učenci so se tedaj spraševali: »Menda mu ni kdo prinesel jesti?«