1. Ko je torej Jezus zvedel, da so farizeji slišali, kako pridobiva in krščuje več učencev kakor Janez –
2. čeprav Jezus sam ni krščeval, ampak njegovi učenci, –
3. je zapustil Judejo in spet prišel v Galilejo.
4. Moral je iti skozi Samaríjo.
5. Dospel je torej v samaríjsko mesto, imenovano Sihár, nedaleč od posesti, ki jo je dal Jakob svojemu sinu Jožefu.
6. Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je sédel kar k studencu. Bilo je okrog šeste ure.
7. Tedaj pride neka žena iz Samaríje, da bi zajela vode. Jezus ji reče: »Daj mi piti!«
8. Njegovi učenci so bili odšli v mesto, da bi nakupili živeža.
9. Samarijanka mu odvrne: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč ne marajo imeti stika s Samarijani).
10. Jezus ji odgovori:»Če bi poznala božji dar in kdo je, ki ti pravi:‘Daj mi piti,’bi ga ti prosilain dal bi ti žive vode.«
11. Žena mu reče: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Odkod imaš torej živo vodo?
12. Si mar ti večji kakor naš oče Jakob, ki nam je dal ta vodnjak in je iz njega pil sam, njegovi sinovi in njegova živina?«
13. Jezus ji odvrne:»Vsak, ki pije to vodo,bo spet žejen.
14. Kdor pa bo pil vodo, ki mu jo bom dal jaz,ne bo nikoli žejen,ampak bo voda, ki mu jo bom dal,postala v njem vrelec vode,ki žubori v večno življenje.«
15. Žena mu reče: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in mi ne bo treba hoditi semkaj zajemat.«
16. Odvrne ji: »Pojdi in pokliči svojega moža in se vrni!«
17. Žena mu odgovori: »Nimam moža.« Jezus ji reče: »Dobro si rekla: ‘Nimam moža;’