8. Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; videl je in veroval.
9. Nista namreč še doumela Svetega pisma, da mora vstati od mrtvih.
10. Nato sta se učenca vrnila domov.
11. Marija pa je stala zunaj pred grobom in se jokala. Med jokom se je sklonila v grob
12. in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri znožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.
13. Ogovorila sta jo: »Žena, zakaj jokaš?« Odgovorila jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.«
14. Ko je to izgovorila, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus.
15. Jezus ji reče: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz vzela.«
16. Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in po hebrejsko reče: »Rabuní« (to pomeni Učenik).
17. Jezus ji reče: »Ne zadržuj me! Nisem še namreč šel k Očetu; stopi pa k mojim bratom in jim povej: ‘Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.’«
18. Marija Magdalena je šla k učencem in jim oznanila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.
19. Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se zadrževali učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!«