22. Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi.
23. Jezus je hodil v templju po Sálomonovem stebrišču gor in dol.
24. Tedaj so ga obstopili Judje in vprašali: »Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, nam povej odkrito!«
25. Jezus jim je odgovoril:»Povedal sem vam, pa ne verjamete.Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta,pričajo o meni.
26. Vendar mi ne verjamete,ker niste izmed mojih ovc.
27. Moje ovce poslušajo moj glas:poznam jihin hodijo za menoj.
28. Dajem jim večno življenje:nikoli se ne bodo pogubilein nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.
29. Moj Oče, ki mi jih je dal,je večji od vseh,in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke.
30. Jaz in Oče sva eno.«
31. Judje so spet pograbili kamenje, da bi ga kamnali.
32. Jezus pa se je oglasil in jim rekel: »Veliko dobrih del, ki izhajajo iz Očeta, sem storil pred vami. Zaradi katerega teh del me hočete kamnati?«
33. Judje so mu odgovorili: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, marveč zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.«
34. Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: ‘Jaz sem rekel: bogovi ste.’?
35. Če je imenoval bogove tiste,katerim je bila namenjena božja beseda– in Sveto pismo se ne more ovreči –
36. boste mar tistemu, ki ga je Oče posvetilin poslal na svet, očitali bogokletje,ker sem rekel: ‘Božji sin sem.’?
37. Če ne opravljam del svojega Očeta,mi ne verjemite;