1. Moji bratje, med vami naj ne bo veliko učiteljev, ker veste, da bomo strožje sojeni.
2. V mnogih rečeh namreč vsi grešimo. Če kdo ne greši z besedo, je popoln človek in zmožen brzdati svoje telo.
3. Če konjem nadenemo uzde, da so nam pokorni, usmerjamo vse njihovo telo.
4. Poglejte tudi ladje, kako velike so in jih ženejo silni vetrovi, pa jih obrača majhno krmilo, kamor hoče krmarjeva volja.
5. Tako je tudi jezik majhen ud, vendar se ponaša z velikimi rečmi.Poglejte, kako majhen ogenj, pa takšen gozd zažge.
6. Tudi jezik je ogenj, svet krivice. Jezik je tisti ud med našimi udi, ki kvari vsega človeka in razvnema kolo življenja, njega pa podžiga pekel.
7. Vse vrste živali, naj letajo po zraku, lazijo po zemlji ali plavajo v vodi, se dajo ukrotiti in človek jih tudi ukroti,
8. le jezika nihče ne more ukrotiti; neugnano zlo je in poln smrtonosnega strupa.
9. Z njim hvalimo Gospoda in Očeta, in z njim preklinjamo ljudi, ki so ustvarjeni po božji podobi.
10. Iz istih ust prihajata hvala in kletev. Moji bratje, tako ne sme biti!
11. Je mar studenec v istem toku sladek in grenek?
12. Ali more, moji bratje, smokva roditi olive ali trta smokve? Tako tudi slan studenec ne more dati sladke vode.
13. Kdo med vami je moder in razumen? Z lepim življenjem naj pokaže svoja dela, storjena v modri krotkosti.
14. Če pa imate v srcu grenko nevoščljivost in prepirljivost, se nikar ne hvalíte in ne lažite proti resnici.