9. Gledamo pa njega, Jezusa, »ki je bil postavljen le malo pod angele«, kako je zaradi smrtne muke »ovenčan s slavo in častjo«. Bog je bil namreč milostljiv, da je umrl za vse.
10. On, za katerega je vse in po katerem je vse, je namreč hotel veliko sinov pripeljati v slavo. Zato se je spodobilo, da je tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja, spopolnil s trpljenjem.
11. Vsi so namreč iz enega, tisti, ki posvečuje, in tisti, ki so deležni posvečenja. Zato ga ni sram, da jih imenuje brate,
12. ko pravi: »Oznanjal bom tvoje ime svojim bratom, v zboru vernikov te bom opeval,«
13. in pozneje: »Vanj bom zaupal,«in zopet: »Glej, jaz in otroci, ki mi jih je dal Bog.«
14. Ker torej otroke povezujeta kri in meso, je tudi on privzel oboje, da bi s smrtjo onemogočil tistega, ki je imel smrtonosno oblast, to je hudiča,
15. in odrešil tiste, ki jih je strah pred smrtjo vse življenje vklepal v sužnost.
16. Ne zavzema se namreč za angele, temveč za Abrahamovo potomstvo.
17. Zato se je moral v vsem izenačiti z brati, da je postal usmiljen in pred Bogom zanesljiv véliki duhovnik v spravo za grehe ljudstva.
18. Ker je bil sam preskušan, more pomagati preskušanim.