3. le kako bomo ušli mi, če nam ni mar za tako dragoceno odrešenje, ki ga je začel oznanjati Gospod in so ga tisti, ki so ga poslušali, utrdili med nami.
4. Zanj je pričal Bog z znamenji in čudeži, z raznovrstnimi močmi in z darovi Svetega Duha, ki jih deli po svoji volji.
5. Prihodnjega sveta, o katerem govorimo, namreč ni podredil angelom.
6. Nekje je namreč nekdo razločno rekel: »Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da skrbiš zanj!
7. Le malo pod angele si ga postavil, s slavo in častjo si ga ovenčal
8. in vse podvrgel njegovim nogam.«Ko mu je namreč vse podvrgel, ni pustil ničesar, kar mu ne bi bilo podvrženo. Vendar zdaj še ne vidimo, da mu je vse podvrženo.
9. Gledamo pa njega, Jezusa, »ki je bil postavljen le malo pod angele«, kako je zaradi smrtne muke »ovenčan s slavo in častjo«. Bog je bil namreč milostljiv, da je umrl za vse.
10. On, za katerega je vse in po katerem je vse, je namreč hotel veliko sinov pripeljati v slavo. Zato se je spodobilo, da je tistega, ki je začetnik njihovega odrešenja, spopolnil s trpljenjem.
11. Vsi so namreč iz enega, tisti, ki posvečuje, in tisti, ki so deležni posvečenja. Zato ga ni sram, da jih imenuje brate,