4. Ker je Ábel veroval, je daroval Bogu popolnejšo daritev kakor Kajn. Zaradi nje je dobil priznanje, da je pravičen, ker je Bog potrdil njegove darove. Po njej še vedno govori, čeprav je umrl.
5. Ker je Hénoh veroval, je bil prenesen, da ni videl smrti, in »ga ni bilo najti, ker ga je Bog prenesel«. Zakaj preden je bil prenesen, je dobil priznanje, da je »Bogu všeč«.
6. Brez vere pa na moremo biti Bogu všeč. Kdor hoče priti k Bogu, mora namreč verovati, da jè in da poplača tiste, ki ga iščejo.
7. Ker je Nóe veroval, je bil vpeljan v stvari, ki še niso bile vidne. V svetem strahu je naredil ladjo, da bi rešil družino. Po veri je obsodil svet in postal deležen pravičnosti, ki jo daje vera.
8. Ker je Abraham veroval, je ubogal klic, naj odide v deželo, ki naj bi jo dobil v delež. Odšel je, ne da bi vedel, kam gre.
9. Ker je veroval, se je preselil v obljubljeno deželo kot tujec in se z Izakom in Jakobom, ki sta bila z njim deležna iste obljube, nastanil v šotorih.
10. Pričakoval je namreč mesto, ki ima temelje in je njegov stavbenik in graditelj Bog.
11. Ker je tudi Sara verovala, je dobila moč, da je kljub starosti spočela, saj je bila prepričana, da je zvest tisti, ki je dal obljubo.
12. Zato se je tudi rodilo od enega, in še ostarelega, toliko potomcev, kolikor je zvezd na nebu in kakor je brez števila peska na morskem obrežju.
13. V veri so pomrli vsi tí. Niso doživeli izpolnitve obljub, vendar so jo iz daljave gledali, pozdravljali in priznavali, da so na zemlji tujci in priseljenci.
14. Tisti pa, ki takó govorijo, priznavajo, da domovino iščejo.