24. Mislimo drug na drugega in se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom.
25. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.
26. Če namreč premišljeno grešimo, potem ko smo dobili spoznanje resnice, ne ostane za grehe nobena daritev več,
27. ampak strašno čakanje na sodbo in maščevalni ogenj, ki bo razdejal nasprotnike.
28. Če kdo Mojzesovo postavo zavrže, ga po pričevanju dveh ali treh prič brez usmiljenja doleti smrt.
29. Kaj mislite, koliko večjo kazen bo zaslužil šele tisti, ki potepta Božjega Sina, tisti, ki ima za navadno tisto kri zaveze, s katero je bil posvečen, tisti, ki sramoti Duha milosti!
30. Saj vendar vemo, kdo je rekel: »Moje je maščevanje, jaz bom povrnil,« in zopet: »Gospod bo sodil svoje ljudstvo.«
31. Strašno je pasti v roke živega Boga.
32. Spomnite se prejšnjih dni! Komaj ste bili razsvetljeni, ste že v trpljenju prestali velik boj.
33. Eni ste bili izpostavljeni sramotenju in stiskam, drugi ste bili tovariši tistih, ki jih je to zadelo.
34. Tudi do vklenjenih ste imeli sočutje. Z veseljem ste prenesli, da so vam pobrali imetje, ker ste vedeli, da imate boljšo in neminljivo posest.
35. Ne zapravite torej svojega zaupanja, ki ga čaka veliko plačilo.
36. Potrebna pa vam je potrpežljivost, da boste izpolnili božjo voljo in tako dosegli obljubljene dobrine.
37. Zakaj »Še malo, prav malo in prišel bo ta, ki mora priti, in ne bo odlašal.
38. Moj pravični pa bo živel iz vere.«In kasneje: »Če pa se odtegne, ne bo z njim zadovoljna moja duša.«
39. Mi pa nismo izmed tistih, ki se umikajo v svojo pogubo, temveč izmed tistih, ki verujejo in tako rešijo dušo.