10. V môči te volje smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej.
11. Vsak duhovnik dan za dnem stoji pred oltarjem, opravlja bogoslužje in večkrat daruje iste daritve, ki nikoli ne morejo odvzeti grehov.
12. Ta pa je za grehe opravil eno daritev in za vekomaj sédel na božjo desnico.
13. Odtlej čaka, da bodo njegovi sovražniki položeni k njegovim nogam za podnožnik.
14. Z eno daritvijo je namreč za vselej naredil popolne tiste, ki jih posvečuje.
15. To namreč pričuje tudi Sveti Duh. Najprej namreč pravi:
16. »To je zaveza, ki jo bom sklenil« z njimi »po tistih dneh,« govori Gospod. »Dal bom svoje postave v njihova srca in v njihove misli jih bom zapisal,« nato pa:
17. »Njihovih grehov in njihovih krivic se ne bom več spominjal.«
18. Kjer pa so te odpuščene, ni več daritve za grehe.
19. Bratje, mi zaupamo, da z Jezusovo krvjo stopamo v svetišče
20. po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, skozi svoje telo,
21. in imamo tudi odličnega duhovnika za božjo hišo.
22. Prihajajmo torej s pravim srcem in v polni veri, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo.
23. Brez omahovanja se držimo izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo, vreden zaupanja.
24. Mislimo drug na drugega in se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom.
25. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.