3. milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa.
4. Kadarkoli se te spominjam v svojih molitvah, se zahvaljujem svojemu Bogu,
5. ker slišim o tvoji ljubezni in o zvestobi, ki jo imaš do Gospoda Jezusa in do vseh svetih.
6. Naj bi vera, ki jo izžarevaš, postala dejavna v spoznavanju vsega dobrega, ki ga moramo storiti za Kristusa.
7. Tvoja ljubezen me je navdala z velikim veseljem in s tolažbo, o brat, zakaj po tebi so bila srca svetih poživljena.
8. Čeprav imam v Kristusu vso svobodo, da ti zapovem, kaj stôri,
9. te vendar rajši v imenu ljubezni prosim – kakršen sem pač, Pavel, starec, sedajle tudi jetnik Kristusa Jezusa –
10. za svojega otroka, ki sem ga rodil v verigah, za Onézima.
11. Doslej ti ni bil koristen, zdaj pa je koristen tebi in meni.
12. Pošiljam ga nazaj k tebi, svojega srčnega ljubljenca.
13. Sicer bi ga bil rad zadržal pri sebi, da bi mi stregel namesto tebe, ko sem vklenjen zaradi evangelija.
14. Vendar nisem hotel storiti ničesar brez tvojega soglasja, da bi tvoje dobro delo ne bilo videti nekako prisiljeno, ampak prostovoljno.
15. Morda je bil zato za kratek čas ločen od tebe, da bi ga spet pridobil za zmeraj,
16. in sicer ne več kot sužnja, ampak več kot sužnja, kot brata, nadvse dragega najprej meni, še koliko bolj pa tebi, bodisi kot človeka ali kot vernika.
17. Če me imaš torej za tovariša, ga sprejmi kakor mene.
18. Če pa ti je prizadel kakšno krivico ali ti je kaj dolžan, zapiši to na moj račun.
19. To pišem jaz, Pavel, s svojo roko: poravnal bom sam. Da ti ne omenim, da mi dolguješ celó sam sebe.
20. Dà, brat, napravi mi to uslugo v Gospodu: požívi mi srce v Kristusu!