1. Pavel, po božji volji apostol Kristusa Jezusa, svetim, ki so v Éfezu, in zvestim v Kristusu Jezusu:
2. milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in Gospoda Jezusa Kristusa.
3. Blagoslovljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je iz nebes v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom.
4. Pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je
5. vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep Očetove volje,
6. da bi slavili veličastvo njegove milosti, s katero nas je oblagodaril v svojem ljubljenem Sinu.
7. Po njegovi krvi imamo odrešenje, odpuščanje grehov po bogastvu njegove milosti.
8. To milost je obilno razlil na nas, z vso modrostjo in razumnostjo,
9. ko nam je razodel skrivnost svoje volje po blagohotnem načrtu, kakor si ga je bil vnaprej zastavil,
10. da bi ga uresničil v polnosti časov: osrediniti v Kristusu kot glavi vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji.
11. V njem smo tudi prišli do dediščine. Zato smo bili vnaprej določeni po načrtu njega, ki vse uresničuje po sklepu svoje volje,
12. da bi bili mi, ki smo že prej upali v Kristusa, v hvalo njegovega veličastva.
13. V njem ste tudi vi slišali besedo resnice, blagovest svojega odrešenja. Vanj ste tudi verovali in v njem prejeli znamenje Svetega Duha, ki je bil obljubljen.
14. Ta je poroštvo naše dediščine, v odrešenje ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva.
15. Slišal sem o tem, kako verujete v Gospoda Jezusa in kako ljubite vse svete.
16. Zaradi tega se ne neham zahvaljevati za vas in se vas spominjati v svojih molitvah,
17. da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče veličastva, dal duha modrosti in razodetja, da bi ga resnično spoznali.
18. On naj razsvetli oči vašega srca, da bi doumeli, v kakšno upanje vas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine, ki jo daje svetim,
19. kakšno neznansko moč, pač v skladu z njegovo brezmejno mogočnostjo, dobivamo od njega mi, ki verujemo.
20. To je tista mogočnost, ki jo je pokazal v Kristusu, ko ga je obudil od mrtvih in ga posadil na svojo desnico v nebesih,
21. nad vsakršno vladarstvo in oblast, nad vsakršno silo in gospostvo ter nad vsakršno ime, ki se ne imenuje samo na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem.
22. Zakaj njegovim nogam je podvrgel vse, njega pa postavil čez vse kot glavo Cerkvi,
23. saj je Cerkev njegovo telo, polnost njega, ki do dna prešinja celotno stvarstvo.