20. Takoj je šel v shodnice in oznanjal, da je Jezus Božji Sin.
21. Vsi, ki so ga slišali, so osupnili in govorili: »Ali ni ta človek v Jeruzalemu hotel iztrebiti tiste, ki so klicali to ime? Ali ni prišel semkaj z namenom, da jih vklenjene prižene pred vélike duhovnike?«
22. Savel pa je postal še srčnejši in je povsem zmedel Jude, ki so živeli v Damasku, ko jim je dokazoval: »Jezus je Maziljenec!«
23. Ko je minilo že precéj dni, so Judje sklenili, da ga ubijejo.
24. Savel je zvedel za njihov naklep. Tudi pri mestnih vratih so prežali dan in noč, da bi ga ubili.
25. Zato so ga učenci neko noč vzeli in po vrvi v košari spustili čez mestno obzidje.
26. Prišel je v Jeruzalem, kjer se je skušal pridružiti učencem. Toda vsi so se ga bali in mu niso verjeli, da je učenec.
27. Tedaj se je zanj zavzel Bárnaba in ga predstavil apostolom. Povedal jim je, kako je Savel med potjo videl Gospoda, ki mu je govoril, in kako je v Damasku brez strahu nastopal v Jezusovem imenu.
28. Poslej se je z njimi družil v Jeruzalemu in pogumno govoril v Gospodovem imenu.
29. Razpravljal je s helenisti in se z njimi prerekal, ti pa so ga nameravali ubiti.
30. Ko so bratje to zvedeli, so ga odpeljali v Cezaréjo, nato pa poslali v Tarz.
31. Cerkev je tedaj po vsej Judeji, Galileji in Samaríji živela v miru. Izgrajevala se je, napredovala v Gospodovem strahu ter rasla v tolažbi Svetega Duha.
32. Peter je potoval vsepovsod in tako je prišel tudi med vernike, ki so prebivali v Lidi.
33. Tam je našel moža z imenom Enéj, ki je že osem let ležal v postelji, ker je bil hrom.
34. Peter mu je rekel: »Enéj, Jezus Kristus te ozdravlja! Vstani in postelji si ležišče!« In pri priči je vstal.
35. Videli so ga vsi, ki prebivajo v Lidi in Šarónu, in se spreobrnili h Gospodu.
36. V Jópi je živela učenka, ki ji je bilo ime Tabíta, kar bi v prevodu pomenilo Gazela; bila je polna dobrih del in rada je delila miloščino.