55. Štefan pa je poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl božjo slavo in Jezusa, ki je stal na božji desnici,
56. in rekel: »Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na božji desnici!«
57. Tedaj so zakričali z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nadenj.
58. Pahnili so ga iz mesta in ga kamenjali. In priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel.
59. In kamenjali so Štefana. Ta pa je molil in govoril: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!«
60. Nato je pokleknil in zaklical z močnim glasom: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« Ko je to rekel, je zaspal.