42. Bog pa se je odvrnil od njih in dopustil, da so častili vojsko nebesnih teles, kakor je zapisano v knjigi prerokov: ‘Ali ste mi prinašali žrtve in daritve štirideset let v puščavi, Izraelova hiša?
43. Prevzeli ste Mólohov šotor in zvezdo svojega boga Rajfána, malike, ki ste jih naredili,da bi klečali pred njimi. Zato vas bom preselil onkraj Babilona.’
44. Naši očetje so imeli šotor pričevanja v puščavi. Tako je naročil on, ki je rekel Mojzesu, naj ga naredi po podobi, ki jo je videl.
45. Ta šotor so prevzeli v dediščino naši očetje in ga odnesli s seboj, ko so pod Józuetovim vodstvom vzeli deželo poganom, ki jih je Bog pregnal izpred obličja naših očetov. Tako je bilo do dni kralja Davida,
46. ki je našel milost pred Bogom in prosil, da bi našel bivališče Bogu Jakobovemu.
47. Toda šele Sálomon mu je sezidal hišo.
48. Vendar Najvišji ne prebiva v izdelku človeških rok, kakor pravi prerok:
49. ‘Nebo mi je prestol, govori Gospod, in zemlja podnožnik mojih nog. Kakšno hišo mi boste sezidali? Kje bo kraj mojega počitka?
50. Ali ni moja roka naredila vsega tega?’
51. Vi, ki ste trdovratni in neobrezani v srcih in ušesih, vi, ki se vedno upirate Svetemu Duhu: kakor vaši očetje, tako tudi vi!
52. Katerega izmed prerokov niso preganjali vaši očetje? Ubijali so tiste, ki so napovedovali prihod Pravičnega; in vi ste zdaj postali njegovi izdajalci in ubijalci.
53. Vi, ki ste po naročilu angelov prejeli postavo, pa se je niste držali!«
54. Ko so to slišali, so se razsrdili v svojih srcih in škripali z zobmi proti njemu.
55. Štefan pa je poln Svetega Duha uprl pogled proti nebu in videl božjo slavo in Jezusa, ki je stal na božji desnici,
56. in rekel: »Glejte, nebesa vidim odprta in Sina človekovega, ki stoji na božji desnici!«
57. Tedaj so zakričali z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nadenj.
58. Pahnili so ga iz mesta in ga kamenjali. In priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel.