34. Glej, videl sem stisko svojega ljudstva v Egiptu in slišal sem njihovo tožbo. Prišel sem, da jih rešim. In zdaj pojdi, pošiljam te v Egipt!’
35. Tega Mojzesa, ki so ga zavrgli z besedami: ‘Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika?’ – tega je Bog poslal za poglavarja in rešitelja po angelu, ki se mu je prikazal v grmu.
36. On jih je odpeljal proč ter delal znamenja in čudeže v egiptovski deželi, v Rdečem morju in v puščavi štirideset let.
37. To je Mojzes, ki je rekel Izraelovim sinovom: ‘Bog vam bo med vašimi brati obudil preroka kakor mene.’
38. Ta je bil pri množici, zbrani v puščavi, z angelom, ki mu je govoril na Sínajski gori, in z našimi očeti; on je prejel besede življenja, da jih nam izroči.
39. Toda naši očetje ga niso hoteli ubogati. Zavrnili so ga in si v svojih srcih želeli nazaj v Egipt.
40. Govorili so Aronu: ‘Narêdi nam bogove, ki bodo hodili pred nami! Zakaj ta Mojzes, ki nas je popeljal iz Egipta – ne vemo, kaj se mu je zgodilo.’
41. In v tistih dneh so naredili tele, darovali maliku in se veselili nad izdelkom svojih rok.
42. Bog pa se je odvrnil od njih in dopustil, da so častili vojsko nebesnih teles, kakor je zapisano v knjigi prerokov: ‘Ali ste mi prinašali žrtve in daritve štirideset let v puščavi, Izraelova hiša?