31. Mojzes je ostrmel, ko je zagledal to prikazen, in se hotel približati, da bi jo bolje videl. Tedaj pa se je zaslišal Gospodov glas:
32. ‘Jaz sem Bog tvojih očetov, Bog Abrahamov in Izakov in Jakobov.’ Mojzes je začel drgetati in si ni upal pogledati.
33. Gospod pa mu je rekel: ‘Sezuj si sandale z nog, zakaj kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja!
34. Glej, videl sem stisko svojega ljudstva v Egiptu in slišal sem njihovo tožbo. Prišel sem, da jih rešim. In zdaj pojdi, pošiljam te v Egipt!’
35. Tega Mojzesa, ki so ga zavrgli z besedami: ‘Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika?’ – tega je Bog poslal za poglavarja in rešitelja po angelu, ki se mu je prikazal v grmu.
36. On jih je odpeljal proč ter delal znamenja in čudeže v egiptovski deželi, v Rdečem morju in v puščavi štirideset let.
37. To je Mojzes, ki je rekel Izraelovim sinovom: ‘Bog vam bo med vašimi brati obudil preroka kakor mene.’
38. Ta je bil pri množici, zbrani v puščavi, z angelom, ki mu je govoril na Sínajski gori, in z našimi očeti; on je prejel besede življenja, da jih nam izroči.
39. Toda naši očetje ga niso hoteli ubogati. Zavrnili so ga in si v svojih srcih želeli nazaj v Egipt.