3. in mu rekel: ‘Zapústi svojo deželo in sorodnike in pojdi v deželo, ki ti jo bom pokazal!’
4. Tedaj je Abraham zapustil kaldéjsko deželo in se naselil v Haránu. Po očetovi smrti mu je vêlel, naj odide od tam; in prišel je v deželo, v kateri zdaj vi prebivate.
5. In ni mu dal niti sežnja dedne posesti; obljubil pa mu je, da bo dal deželo v last njemu in njegovemu potomstvu, čeprav je bil brez otrok.
6. In Bog je takóle govoril: ‘Tvoji potomci bodo priseljenci v tuji deželi, kjer bodo živeli v suženjstvu in trpeli stisko štiristo let.
7. Toda jaz bom sodil ljudstvu, ki mu bodo hlapčevali kot sužnji,’ je rekel Bog. ‘In potem bodo odšli in me bodo častili na tem kraju.’
8. In dal mu je zavezo obrezovanja; in tako se mu je rodil Izak, ki ga je obrezal osmi dan, in Izaku Jakob in Jakobu dvanajst očakov.
9. Očaki so Jožefa iz nevoščljivosti prodali za sužnja v Egipt. Toda Bog je bil z njim
10. in ga je rešil iz vseh stisk ter mu izkazal milost in modrost pred faraonom, egiptovskim kraljem. Faraon ga je postavil za upravitelja nad Egiptom in vso svojo hišo.
11. Prišla pa je lakota nad ves Egipt in nad Kánaan. Stiska je bila velika in naši očetje niso mogli najti živeža.
12. Ko je Jakob slišal, da imajo v Egiptu žito, je prvič poslal naše prednike tja.
13. Ko pa so prišli drugič, se je dal Jožef prepoznati svojim bratom in faraon je spoznal Jožefov rod.
14. Jožef je poslal po svojega očeta Jakoba in ga povabil, naj pride k njemu z vsem sorodstvom, ki je štelo petinsedemdeset duš.
15. In Jakob se je preselil v Egipt in tam umrl, kakor tudi naši očetje.