20. V tem času se je rodil Mojzes, ki je bil lep pred Bogom. Tri mesece je rasel v očetovi hiši.
21. Ko pa je bil izpostavljen, ga je vzela faraonova hči in si ga vzgojila za sina.
22. In Mojzes se je izobrazil v vsej egipčanski modrosti in bil silen v besedah in dejanjih.
23. Ko je dopolnil štirideset let, ga je v srcu obšlo, da bi obiskal brate, Izraelove sinove.
24. In ko je videl, kako se nekomu izmed njih godi krivica, ga je branil in se maščeval nad njegovim zatiralcem tako, da je Egipčana ubil.
25. Prepričan je bil, da bodo bratje razumeli, da jih hoče Bog po njegovi roki rešiti; pa niso razumeli.
26. Naslednjega dne je prišel mednje, ko so se prepirali. Skušal jih je pomiriti z besedami: ‘Možje, saj ste bratje! Zakaj delate krivico drug drugemu?’
27. Toda mož, ki je storil krivico sosedu, ga je odrinil in vprašal: ‘Kdo te je postavil za poglavarja in sodnika nad nami?
28. Ali me hočeš ubiti, tako kakor si včeraj ubil Egipčana?’
29. Ob tej besedi je Mojzes zbežal in se naselil kot tujec v midjánski deželi; tam sta se mu rodila dva sinova.
30. Ko je minilo štirideset let, se mu je v puščavi ob Sínajski gori prikazal angel v plamenu gorečega grma.
31. Mojzes je ostrmel, ko je zagledal to prikazen, in se hotel približati, da bi jo bolje videl. Tedaj pa se je zaslišal Gospodov glas: