24. Ob njunih besedah so verniki enodušno povzdignili glas k Bogu in molili: »Gospod, ti si ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar tam biva!
25. V Svetem Duhu si govoril po ustih našega očeta Davida, svojega služabnika: ‘Zakaj hrumijo narodi, zakaj se ljudstva zaganjajo v prazno?
26. Zemeljski kralji so se dvignili in oblastniki so se zarotili proti Gospodu in njegovemu Maziljencu.’
27. V tem mestu so se zares zbrali zoper tvojega svetega služabnika Jezusa, ki si ga ti mazilil. Zbrali so se Heród in Poncij Pilat, pogani in Izraelovi rodovi,
28. da bi storili, kar si ti v svoji môči in v svojem sklepu vnaprej določil.
29. In zdaj, Gospod, glej, kaj grozijo, in daj, da bomo tvoji služabniki pogumno oznanjali tvojo besedo!
30. Iztegni roko, da se bodo dogajala ozdravljenja in znamenja in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa!«
31. In ko so odmolili, se je potresel prostor, kjer so bili zbrani; in vsi so bili polni Svetega Duha in so oznanjali božjo besedo brez strahu.
32. Množica teh, ki so sprejeli vero, je bila kakor eno srce in ena duša. Nihče ni trdil, da je to, kar ima, njegova last, temveč jim je bilo vse skupno.
33. Apostoli so z veliko močjo pričevali o vstajenju Gospoda Jezusa in velika milost je bila nad vsemi.
34. Nihče med njimi ni trpel pomanjkanja. Lastniki, ki so prodajali zemljišča ali hiše, so prinašali izkupiček
35. ter ga polagali k nogam apostolov; in sleherni je od tega dobil, kar je potreboval.
36. Tudi Jožef, levít, po rodu s Cipra, ki so ga apostoli klicali Bárnaba (to v prevodu pomeni »sin tolažbe«),
37. je prodal njivo in prinesel denar ter ga položil k nogam apostolov.