20. Ne moreva, da ne bi govorila o tem, kar sva videla in slišala.«
21. Nato so jima še huje grozili. Ker pa niso našli nobenega vzroka, da bi ju kaznovali, so ju odpustili zaradi ljudi, saj so vsi poveličevali Boga spričo tega, kar se je zgodilo;
22. zakaj človek, ki je bil tako čudežno ozdravljen, je imel že čez štirideset let.
23. Ko so ju izpustili, sta se vrnila k svojim in jim povedala vse, kar so jima bili povedali véliki duhovniki in starešine.
24. Ob njunih besedah so verniki enodušno povzdignili glas k Bogu in molili: »Gospod, ti si ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar tam biva!
25. V Svetem Duhu si govoril po ustih našega očeta Davida, svojega služabnika: ‘Zakaj hrumijo narodi, zakaj se ljudstva zaganjajo v prazno?
26. Zemeljski kralji so se dvignili in oblastniki so se zarotili proti Gospodu in njegovemu Maziljencu.’
27. V tem mestu so se zares zbrali zoper tvojega svetega služabnika Jezusa, ki si ga ti mazilil. Zbrali so se Heród in Poncij Pilat, pogani in Izraelovi rodovi,
28. da bi storili, kar si ti v svoji môči in v svojem sklepu vnaprej določil.
29. In zdaj, Gospod, glej, kaj grozijo, in daj, da bomo tvoji služabniki pogumno oznanjali tvojo besedo!
30. Iztegni roko, da se bodo dogajala ozdravljenja in znamenja in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa!«