14. Odšli so k vélikim duhovnikom in starešinam in rekli: »Slovesno smo se zakleli, da ne bomo zaužili ničesar, dokler Pavla na ubijemo.
15. Vi v soglasju z zborom starešin sporočite poveljniku, naj ga privede k vam, češ da bi radi njegov primer podrobneje raziskali. Mi pa smo pripravljeni, da ga ubijemo, še preden bo tukaj.«
16. Sin Pavlove sestre pa je zvedel za ta naklep. Šel je in stopil v vojašnico in o tem obvestil Pavla.
17. Pavel je poklical enega izmed stotnikov in mu rekel: »Odpelji tega fanta k poveljniku! Nekaj mu ima sporočiti.«
18. Stotnik ga je vzel s sabo, ga peljal k poveljniku in rekel: »Jetnik Pavel me je poklical in prosil, naj tega fanta odpeljem k tebi, ker bi ti rad nekaj povedal.«
19. Poveljnik je fanta prijel za roko, se z njim umaknil in ga na samem vprašal: »Kaj bi mi rad sporočil?«
20. »Judje so se dogovorili,« je rekel, »da te poprosijo, naj bi jutri pripeljal Pavla pred zbor starešin, češ da bi radi podrobneje raziskali njegov primer.
21. Nikar jim ne verjemi! V zasedi bo namreč prežalo več kot štirideset mož, ki so se zakleli, da ne bodo ne jedli ne pili, dokler ga ne ubijejo. Že so pripravljeni, samo na tvojo odločitev še čakajo.«
22. Poveljnik je fantu naročil: »Nikomur ne povej, da si mi to sporočil!« Nato ga je odslovil.
23. Nato je poklical dva stotnika in jima ukazal: »Pripravita dvesto vojakov, sedemdeset konjenikov in dvesto lahkooborožencev, da ob tretji nočni uri odrinejo v Cezaréjo!«
24. Tudi konja naj pripravita, da bodo nanj posadili Pavla in ga varno spravili do cesarskega namestnika Feliksa.
25. Zanj je napisal pismo s tole vsebino:
26. »Klávdij Lízija spoštovanemu cesarskemu namestniku Feliksu pozdrav!