24. Vendar mislim, da moje življenje ni omembe vredno, samo da dokončam svoj tek in dovršim službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da izpričam veselo oznanilo o božji milosti.
25. In glejte, hodil sem med vami in vam oznanjal kraljestvo, a zdaj vem, da me ne bo več videl nobeden izmed vas.
26. Zato vam današnji dan slovesno povem: če bo kateri pogubljen, ni moja krivda.
27. Ničesar nisem zamolčal, vso božjo voljo sem vam oznanil.
28. Pazíte nase in na vso čredo, kateri vas je Sveti Duh postavil za skrbnike, da bi pasli božjo Cerkev, ki si jo je bil pridobil s svojo krvjo.
29. Vem, da bodo po mojem odhodu prišli med vas grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi.
30. Tudi iz vaših vrst bodo vstali možje, ki bodo s svojimi krivimi nauki potegnili učence za sabo.
31. Zato ostaníte budni in ne pozabíte, da tri leta noč in dan nisem nehal s solzami opominjati vsakega izmed vas!
32. Zdaj pa vas izročam Bogu in besedi njegove milosti. On ima moč, da vas izgradi in vam zagotovi dediščino med vsemi posvečenimi.
33. Od nikogar si nisem poželel srebra, zlata ali obleke.
34. Dobro veste, da so te roke prislužile vse, kar smo potrebovali jaz in moji spremljevalci.
35. Vsem sem vam dal zgled, kako moramo s trdim delom pomagati slabotnim in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je rekel: ‘Večja sreča je dajati kakor prejemati.’«
36. Po teh besedah je pokleknil in vsi skupaj so molili.
37. Nastal je velik jok, vrgli so se Pavlu okrog vratu in ga v slovo poljubljali.