13. Mi pa smo se vkrcali na ladjo in odpluli naprej v Asos. Tam smo nameravali vzeti na krov Pavla, kot je bil naročil; do tja je hotel iti peš.
14. Ko se je z nami sešel v Asosu, smo ga vzeli na krov in prišli v Mitiléno.
15. Naslednji dan smo odjadrali in pristali nasproti Híosu. Drugega dne smo se prepeljali na Sámos in dan pozneje prišli v Milét.
16. Pavel je sklenil pluti mimo Efeza, da se ne bi zamujal v provinci Aziji. Mudilo se mu je, da bi bil, če le mogoče, za binkoštni praznik v Jeruzalemu.
17. Iz Miléta je poslal sporočilo v Efez in poklical k sebi cerkvene starešine.
18. Ko so prišli, jim je rekel: »Dobro vam je znano, kako sem od prvega dne, ko sem stopil na tla province Azije, ves čas živel med vami.
19. Z vso ponižnostjo sem služil Gospodu, v solzah in preskušnjah, ko so me Judje zalezovali.
20. Ničesar vam nisem zamolčal, kar vam je v korist, ampak sem vam oznanjal in vas učil, javno in po vaših domovih.
21. Jude in Grke sem rotil, naj se spreobrnejo k Bogu in naj verujejo v našega Gospoda Jezusa.
22. In glejte, zdaj grem, zavezan Duhu, v Jeruzalem, in ne vem, kaj me bo tam doletelo.
23. Vem edinole, na kar me Sveti Duh v vseh mestih opominja, da me čakajo vezi in stiske.
24. Vendar mislim, da moje življenje ni omembe vredno, samo da dokončam svoj tek in dovršim službo, ki sem jo prejel od Gospoda Jezusa, da izpričam veselo oznanilo o božji milosti.