1. Ko se je nemir polegel, je Pavel sklical učence in jim spregovoril v spodbudo. Nato se je od njih poslovil in odpotoval v Makedonijo.
2. Potoval je skozi tiste kraje in z mnogimi besedami spodbujal vernike. Naposled je prišel v Grčijo
3. in tam je ostal tri mesece. Že je nameraval odpluti proti Siriji, tedaj pa so ga Judje zalezovali, zato je sklenil, da se vrne čez Makedonijo.
4. Spremljali so ga Sópater, Pirov sin iz Beróje, Aristárh in Sekúndus iz Tesaloníke, Gaj iz Derbe, Timótej, Tíhik in Trófim iz province Azije.
5. Ti so potovali pred nami in nas pričakali v Troádi.
6. Mi pa smo po prazniku opresnikov odpluli iz Filípov in čez pet dni prišli k njim v Troádo. Tam smo preživeli teden dni.
7. Ko smo se prvi dan v tednu zbrali k lomljenju kruha, jim je Pavel govoril. Ker je nameraval naslednji dan odpotovati, se je pogovor zavlekel do polnoči.
8. V gornji izbi, kjer smo bili zbrani, je gorelo veliko svetilk.
9. Na oknu je sedèl mladenič, po imenu Evtih, ki je med Pavlovim dolgim govorom trdnó zaspal. V spanju je padel s tretjega nadstropja, tako da so ga pobrali mrtvega.
10. Pavel je stopil dol, se sklonil nadenj, ga objel in rekel: »Ne delajte hrupa! Še je življenje v njem.«
11. Nato se je povzpel nazaj, lomil kruh, ga zaužil ter še dolgo govoril, vse dokler se ni zdanilo. Potem je odšel.