5. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom.
6. Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, kako da jih vsakdo sliši govoriti v svojem jeziku.
7. Strmeli so, se čudili in govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci?
8. Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku?
9. Parti, Médijci in Elamíti in tisti, ki prebivamo v Mezopotámiji, Judeji in Kapadókiji, v Pontu in Aziji,
10. v Frígiji in Pamfíliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Ciréne, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj,
11. Judje in spreobrnjenci, Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika božja dela!«
12. Vsi so bili osupli in si tega niso znali razložiti. Drug drugega so spraševali: »Kaj naj to pomeni?«
13. Nekateri pa so se norčevali in govorili: »Sladkega vina so se napili.«
14. Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam!
15. Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura,
16. temveč izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po preroku Joélu:
17. ‘In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog: razlil bom od svojega Duha čez vse človeštvo, in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere in vaši mladeniči bodo gledali videnja in vaši starci bodo sanjali v sanjah.
18. Tudi čez svoje hlapce in čez svoje dekle bom v tistih dneh izlil od svojega Duhain bodo prerokovali.
19. In dal bom čudeže zgoraj na nebu in znamenja spodaj na zemlji, kri in ogenj in dimne oblake.
20. Sonce se bo spremenilo v temo in mesec v kri, preden sine véliki in sijajni Gospodov dan.
21. In zgodilo se bo: vsak, kdor bo klical Gospodovo ime, bo rešen.’
22. Možje Izraelci, poslušajte te besede! Jezusa nazaréjca, ki ga je Bog pred vami potrdil z močmi, čudeži in znamenji, ki jih je Bog po njem delal med vami, kakor sami veste,
23. njega so – prav kakor je Bog hotel in predvideval – izročili vam, vi pa ste ga po rokah krivičnežev pribili na križ in umorili.
24. Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in obudil od mrtvih; saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim.
25. David namreč pravi o njem: ‘Vedno sem videl pred sabo Gospoda, na moji desnici je, da ne omahnem.