4. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
5. V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom.
6. Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, kako da jih vsakdo sliši govoriti v svojem jeziku.
7. Strmeli so, se čudili in govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci?
8. Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku?
9. Parti, Médijci in Elamíti in tisti, ki prebivamo v Mezopotámiji, Judeji in Kapadókiji, v Pontu in Aziji,
10. v Frígiji in Pamfíliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Ciréne, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj,
11. Judje in spreobrnjenci, Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika božja dela!«
12. Vsi so bili osupli in si tega niso znali razložiti. Drug drugega so spraševali: »Kaj naj to pomeni?«
13. Nekateri pa so se norčevali in govorili: »Sladkega vina so se napili.«
14. Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam!
15. Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura,