34. David ni šel v nebesa, in vendar sam pravi: ‘Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sédi na mojo desnico,
35. dokler ne položim tvojih sovražnikov za podnožnik tvojih nog.’
36. Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in Maziljenca.«
37. Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?«
38. Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.
39. Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč, in kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.«
40. Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal in govoril: »Rešíte se iz tega pokvarjenega rodu!«
41. Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi.
42. Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah.
43. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj.
44. Vsi verniki so se družili in imeli vse skupno:
45. prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.
46. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem.
47. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal take, ki so našli odrešenje.