13. in rekli: »Ta človek zavaja ljudi, da bi častili Boga tako, kot ni v skladu s postavo.«
14. Pavel je že hotel spregovoriti, ko je Galíon rekel Judom: »Če bi šlo za kako krivično dejanje ali hudodelstvo, bi bila moja dolžnost, Judje, da vas poslušam.
15. Če pa gre za sporna vprašanja o vaši besedi in izrazih in postavah, razčistite sami: v teh zadevah jaz ne maram biti sodnik.«
16. In odgnal jih je izpred sodišča.
17. Tedaj so se vsi spravili nad Sosténa, načelnika shodnice in ga pred sodiščem pretepli. Toda Galíon se za to sploh ni zmenil.
18. Pavel je še precéj časa ostal v Korintu. Nato se je od bratov poslovil in odplul proti Siriji, in z njim tudi Priskíla in Akvila. Preden se je v Kenhréjah vkrcal, se je dal ostriči, ker se je bil zaobljubil.
19. Prispeli so v Efez. Tam ju je pustil, sam pa je šel v shodnico, da bi razpravljal z Judi.
20. Prosili so ga, naj bi ostal še dlje, pa ni privolil.
21. Odplul je iz Efeza in se poslovil z besedami: »Še se vrnem k vam, če Bog dá.«
22. Ko se je izkrcal v Cezaréji, je šel peš naprej, da bi pozdravil Cerkev. Nato se je napotil v Antiohíjo.
23. Tam je ostal nekaj časa, nato pa je po vrsti prehodil deželo Galačanov in Frígijo ter povsod utrjeval učence.
24. Medtem je v Efez prišel Jud, ki mu je bilo ime Apólo in je bil po rodu iz Aleksandríje. Bil je izobražen in dobro izveden v svetih spisih.
25. Tudi z Gospodovim naukom je bil seznanjen. Poln navdušenja je govoril in natančno pripovedoval o Jezusu; vendar je poznal samó Janezov krst.
26. Začel je pogumno oznanjati v shodnici. Priskíla in Akvila sta ga slišala, ga povabila k sebi in mu še podrobneje razložila božji nauk.