16. Ko je Pavel v Atenah čakal nanju, ga je v dno duše prizadelo, ker je videl, kako je mesto polno malikov.
17. Pogovarjal se je z Judi in z bogaboječimi v shodnici, pa tudi s tistimi, ki jih je vsak dan po naključju srečeval na trgu.
18. Tudi nekaj epikurejskih in stoiških modrijanov je razpravljalo z njim. Eni so govorili: »Le kaj bi neki rad povedal ta kvasač?« Drugi pa: »Verjetno je glasník kakih tujih božanstev.« Oznanjal je namreč veselo sporočilo o Jezusu in o vstajenju.
19. Vzeli so ga s sabo in odpeljali v Areopág ter vprašali: »Ali bi lahko zvedeli, kakšen je ta novi nauk, ki ga oznanjaš?
20. To, kar prinašaš, zveni nekam čudno našim ušesom. Zato bi radi vedeli, kaj to pomeni.«
21. Vsi Atenci in tujci, ki živijo med njimi, namreč ne poznajo večjega užitka, kakor pripovedovati ali poslušati zadnje novice.
22. Tedaj je Pavel stopil v sredino Areopága in spregovoril:»Možje Atenci! Po vsem, ker vidim, ste zelo pobožni.
23. Sprehajal sem se po vašem mestu in si ogledoval vaše svetínje. Ob tem sem opazil tudi oltar z napisom ‘Nepoznanemu bogu’. Kar vi častite, ne da bi poznali, vam jaz oznanjam.