27. Ječar se je prebudil. Ko je videl, da so vrata ječe odprta, je izdrl meč in se hotel ubiti; mislil je, da so mu jetniki pobegnili.
28. Pavel pa mu je zaklical z močnim glasom: »Nič žalega si ne stôri! Vsi smo še tukaj!«
29. Ječar je zahteval luč in planil noter. Trepetaje je padel pred Pavla in Sila,
30. nato ju je popeljal ven in vprašal: »Gospoda, kaj naj storim, da se rešim?«
31. Odgovorila sta mu: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!«
32. Nato sta oznanila Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši.
33. Vzel ju je s sabo še tisto nočno uro ter jima izpral rane; in pri priči se je dal krstiti z vso svojo družino.
34. Peljal ju je na svoj dom in ju povabil k mizi; in veselje je navdalo njega in vso njegovo hišo, ker so našli vero v Boga.