1. Prišel je v Derbo in od tam v Listro. Tam je živel učenec z imenom Timótej, sin Judinje, ki je sprejela vero, njegov oče pa je bil Grk.
2. Bratje v Listri in v Ikóniju so imeli o njem zelo dobro mnenje.
3. Pavel ga je hotel vzeti s sabo, zato ga je dal obrezati. To je storil zaradi Judov, ki so živeli v tistih krajih; vsi so namreč vedeli, da je bil njegov oče Grk.
4. Ko so potovali skozi mesta, so vernikom naročali, naj se držijo navodil, ki so jih sprejeli apostoli in starešine v Jeruzalemu.
5. Cerkvena občestva so se utrjevala v veri in po številu rasla iz dneva v dan.
6. Potovali so skozi Frígijo in deželo Galačanov, ker jim Sveti Duh ni dal, da bi oznanjali besedo v provinci Aziji.
7. Ko so prišli do Mízije, so poskušali priti v Bitínijo, toda Jezusov Duh jim tega ni dovolil.
8. Zato so potovali prek Mízije in se spustili v Troádo.
9. Neko noč pa je Pavel imel videnje. Pred njim je stal neki Makedonec in ga prosil: »Pridi v Makedonijo in pomagaj nam!«
10. In ko je imel to videnje, smo takoj začeli iskati priložnost, da bi odrinili v Makedonijo. Doumeli smo, da nam Bog veleva, naj tja ponesemo veselo oznanilo.
11. Iz Troáde smo po najkrajši poti odjadrali do Samotráke, naslednjega dne pa v Neápolo.
12. Od tam smo odrinili v Filípe; to je mesto v prvem okrožju Makedonije in rimska kolonija; v tem mestu smo ostali nekaj dni.
13. Na sobotni dan smo šli skozi mestna vrata ob reki, ker smo domnevali, da je tam prostor za molitev. Sedli smo in se pogovarjali z ženskami, ki so se tam zbirale.